eMISIJA

Gledal sem: 2012…

objavil dne 18.11.2009 ob 01:26, v kategoriji Film

2012

Prizor iz filma 2012. Slika: Columbia Pictures.

…in videl, kar sem tudi pričakoval. Drugorazredno akcijsko dramo, ki se lahko kvečjemu pohvali z množico posebnih efektov, pa še teh se gledalec, v dobri poldrugi uri kolikor film traja, slej kot prej naveliča. O kakršnemkoli drobcu znanstvene fantastike je težko govoriti saj le te v filmu ni mogoče izslediti, pa naj se še tako trudimo. Torej… za vse, ki pričakujete zgodbo podkrepljeno z znanstvenimi dejstvi, priporočam ogled kakšnega dobrega dokumentarca na Discovery-ju ali podobnem kanalu oziroma internetu. Za ljubitelje lahke akcije, Bruce Willisa in podobnih nadnaravnih junakov pa je film kot naročen.

Vse se začne z “znanstveno” ugotovitvijo, da je imelo ljudstvo Majev prav in da bo s prihodom leta 2012 vsega konec. In res… na filmskem platnu, se ob donenju zastrašujoče glasbene spremljave, izpiše leto 2012… in Zemlja se začne čudno obnašati. Vzrok za njeno nenavadno vedenje naj bi bili Sončevi izbruhi, ki na Zemljo pošljejo tako imenovane nevtrine, ki v svojem običajnem delovanju preprosto in nedolžno preidejo skozi katerokoli snov na katero naletijo na svoji poti. Iz neznanega razloga pa se ti delci sedaj pričnejo nenavadno obnašati in reagirati na Zemljino notranje jedro tako, da ga začnejo segrevati in ga pripeljejo do vrelišča. To pa privede do nestabilnosti na Zemljinem površju, ki se začne… upogibati, premikati, drobiti, tresti, dvigati, spuščati, sesedati… pravi pekel vam rečem. Kakorkoli… še zmeraj je zame nerešljiva uganka, kako so lahko zadeve na površju Zemlje preživele nekaj, čemur je uspelo staliti trdno železno Zemljino jedro. Toda briljantne ustvarjalce te filmske uspešnice moramo tudi razumeti… kje bi bil smisel filma, če bi ob katastrofalnem razpadanju Zemljine povrhnjice vse kar je nad njo že predhodno izparelo. In to je tudi vsa “znanost” in “fantastika”, ki nam jo ta film uspe ponuditi. Vse ostalo so tipični klišeji že milijone krat videnih akcijskih, sentimentalnih in katastrofalnih prizorov. Hollywood je namreč Zemljo in vso njeno populacijo že tolikokrat uničil, da bi morali biti ustvarjalci pravi mojstri, če bi želeli vpeljati karkoli izvirnega.

In tako sta tu ločena in popolnoma nezdružljiva mož in žena ter njuni otroci, ki jih katastrofa znova združi v srečno družinico. Imamo tudi znanstvenike, ki jih nihče ne posluša, dokler ni SKORAJ prepozno. Imamo vladne organe, ki poskrbijo za ohranitev človeka in vseh živalskih ter rastlinskih vrst, ne da bi pred tem komurkoli povedali za prihajajočo katastrofo ter norca, ki vse ve pa ga nihče ne jemlje resno. Seveda ne sme manjkati tudi temnopolti ameriški predsednik, ki predstavlja poosebljeno dobroto, sočutje in altruizem. Imamo pa tudi rekordno število pobegov v zadnjem hipu… Če dobro pomislim, se popolnoma vse v tem filmu zgodi v zadnjem hipu. Morda je bil tudi sam film montiran v zadnjem hipu. Kar je preveč je preveč. Prvih nekaj neverjetnih prizorov naredi film napet in zanimiv, ampak ko takim prizorom kar noče in noče biti konec, postane vsa stvar dokončno nekredibilna in za lase prevlečena. V filmu najdemo še nekaj bednih poskusov vzbujanja sentimentalnosti in nekaj še bolj bednih in neumestnih komičnih vložkov.

Najbolj fascinantna pa je v tem filmu tehnologija… Ta je namreč presegla vse meje razumnega. Ljudje se pogovarjajo po telefonih in mobilnih telefonih ne glede na to, da je 90% vsega, kar je človek kadarkoli ustvaril, uničenega. Ljudje čebljajo po telefonih tudi v trenutku, ko proti njim drvi nekaj kilometrov visok val in pred seboj pometa z vsem kar mu prekriža pot… No, očitno se je narava usmilila telefonskih oddajnikov in ostale komunikacijske tehnologije. Prav tako sem bil naravnost navdušen nad vso računalniško tehnologijo, ki se v filmu pojavlja. Glede na to, da dandanes nismo sposobni zagotoviti niti natančne vremenske napovedi za nekaj ur vnaprej, sem bil nadvse presenečen nad do sekunde (dobesedno do sekunde) natančnimi izračuni znanstvenikov in njihovih računalnikov, povezanimi s povsem nepredvidenim obnašanjem narave – sem že omenil upogibanje, premikanje, drobljenje, tresenje, dviganje, spuščanje, sesedanje Zemljinega površja? Da ne omenjam več kilometrov visokih valov in podobnih grozot… Zares fascinantno.

Mojo zaključno misel lahko razumete tako kot želite, in sicer: Film 2012 prestavlja še eno od mnogih Emmerichovih katastrof…

: Povej naprej

1 komentar na objavo

  • Čebel'ca

    Lepo napisan članek.
    Je pa res – smo že vsega siti in smo že vse videli kar se je videti dalo..??
    Škoda, sem pričakovala več od tega filma!

Komentiraj

Iskalnik

V iskalno polje vnesite vašo poizvedbo:

Še zmeraj ne najdete, kar ste iskali? Oddajte komentar na objavo ali me kontaktirajte!

Obiščite tudi...

Moje spletne strani...